Močvirje pozabe

»Pesnici je povsem jasno, da je največji zanikovalec čas, v pozabo zbriše vse, kar ni čvrsto priraščeno vanj. In iz korenin, prepojenih z močvirjem (voda ljubi in sovraži vse, česar se dotakne), poganjajo čudesa, med drugim tudi besede – brez njih tako kot brez spomina nas ni. /…/ In povzetek; zadnje tri pesniške zbirke Mojce Andrej je priporočljivo brati skupaj. V udobnem fotelju si je tako namesto male malice iz povprečne antologijske površnosti mogoče pripraviti pojedino iz skupka najbolj okusnih delov ene skrbno premišljene, zrele in plemenite poezije.«